 | V Občinski knjižnici Žalec je na ogled priložnostna razstava ob 140. letnici ustanovitve Požarne brambe Žalec. Po letu 1868, ko je bil organiziran II. slovenski tabor, kjer so med drugim zahtevali Zedinjeno Slovenijo in uvedbo slovenskega jezika v vse šole, urade in cerkve, se je v Spodnji Savinjski dolini razcvetelo društveno življenje. Ustanavljati so se začela razna bralna društva, čitalnice, kulturna društva, športna društva, humana društva in gospodarske organizacije. Med te potrebne in dobrodošle človekoljubne organizacije štejemo tudi 13. februarja 1881 uradno ustanovljeno Požarno brambo Žalec. Za načelnika je bil soglasno izvoljen Janez Hausenbichler. Zapisniki sej, so bili na začetku pisani v slovenskem in nemškem jeziku. Kot žalski župan je Janez Hausenbichler, takoj po prevzemu funkcije, začel uradovati samo v slovenščini. Enako mu je sledil tudi Josip Širca s poveljevanjem v slovenskem jeziku. Pri tem je sestavil majhno knjižico, ki jo je uporabljal pri slovenskem poveljevanju. |
Leta 1897 so Slovenski prostovoljni gasilci ustanovili Zvezo Slovenskih požarnih bramb za takratno Spodnje Štajersko, za sedež te zveze so določili Žalec. V to zvezo se je včlanilo 63 takratnih Požarnih bramb Spodnje Štajerske. Nemško nastrojene Freiwillige Feuerwehr niso mogle biti članice Zveze Slovenskih požarnih bramb. Tako je Žalec postal zibelka slovenskega gasilstva.
Eden največjih požarov v Žalcu je bil požar Hmeljarne v noči s 14. na 15. januar 1960. Objekt je stal nasproti stare osnovne šole in železniške postaje Žalec. V času požara je bilo v njej polno uskladiščenega hmelja. Kljub velikemu trudu gasilcev pa je Hmeljarna pogorela.
Septembra 1979 so v Žalcu položili temeljni kamen za izgradnjo novega sodobnega večnamenskega gasilskega doma. 19. oktobra 1980 pa je bilo že slavnostno odprtje.
V zadnjem času Prostovoljno gasilsko društvo Žalec nadaljuje s svojim delom in poslanstvom, nakupi potrebne sodobne opreme, nakupi gasilskih vozil, med katerimi izstopa gasilsko vozilo z lestvijo, s katero rešujejo in gasijo požare na višjih objektih na območju Gasilske zveze Žalec.
Povzeto po članku Karmen Kreže, Domoznanski oddelek Medobčinske knjižnice Žalec, ki je tudi avtorica fotografij.
Celoten članek je objavljen na njihovi spletni strani.
Eden največjih požarov v Žalcu je bil požar Hmeljarne v noči s 14. na 15. januar 1960. Objekt je stal nasproti stare osnovne šole in železniške postaje Žalec. V času požara je bilo v njej polno uskladiščenega hmelja. Kljub velikemu trudu gasilcev pa je Hmeljarna pogorela.
Septembra 1979 so v Žalcu položili temeljni kamen za izgradnjo novega sodobnega večnamenskega gasilskega doma. 19. oktobra 1980 pa je bilo že slavnostno odprtje.
V zadnjem času Prostovoljno gasilsko društvo Žalec nadaljuje s svojim delom in poslanstvom, nakupi potrebne sodobne opreme, nakupi gasilskih vozil, med katerimi izstopa gasilsko vozilo z lestvijo, s katero rešujejo in gasijo požare na višjih objektih na območju Gasilske zveze Žalec.
Povzeto po članku Karmen Kreže, Domoznanski oddelek Medobčinske knjižnice Žalec, ki je tudi avtorica fotografij.
Celoten članek je objavljen na njihovi spletni strani.
Ustanovni člani PGD Žalec, fotografija je hranjena v muzeju GZ Žalec
RSS Feed